6 Dec 2011

MOSS je boljši od Google Analytics, ampak zakaj?

Še danes se srečujem z nerazumevanjem delovanja projekta Meritve obiska spletnih strani, ki ga večina pozna pod kratico MOSS. Žal prihaja do nerazumevanja ravno v slovenski skupnosti "webmasterjev" in drugih spletnih strokovnjakov, ki bi kot prvi morali razumeti delovanje in pomen takšnih projektov.

Dolga leta sem upal in tudi težil odgovornim znotraj projekta MOSS, da je potrebno izboljšati komunikacijo z naročniki, pristopniki oziroma kakor koli se imenuje tiste, ki sodelujejo v projektu, pa tudi komunikacijo z zainteresirano javnostjo. Žal na Slovenski oglaševalski zbornici (SOZ) komunicirajo predvsem prek novinarskih konferenc in očitno še danes ne razumejo, da skupnost razvijalcev, webmasterjev in ostalih spletnih zanesenjakov enostavno ne hodi na tiskovke in ne bere člankov na 24ur.com (kjer se samo pohvalijo, da so najboljši, nikoli pa bralcu ne razložijo, v čem).

No, ker se stanje do danes ni izboljšalo in ker sem samo v zadnjem tednu na Twitterju zasledil kar dve debati o MOSS, ki sta bili skregani z realnostjo in sta med tviteraši povzročili kar nekaj brezvezne jeze, sem se tokrat odločil, da zadeve spravim na ekran. "Če oni ne znajo, bom pa jaz, zaFakinStonj!" sem si rekel ... in se ugriznil v jezik ... a žal je bila obljuba že na Twitterju ... že drugič v enem tednu. :)

MOSS je res dobra zadeva. Problem se skriva v slabi sposobnosti komunikacije SOZ-a z osebami, ki niso v projektu, ampak ustvarjajo mnenje v neki interesni skupnosti. Ta interesna skupnost pa (zadnje čase) ustvarja mnenje med novinarsko ... ki itak ne obiskuje prej omenjenih tiskovk, od katerih lahko odnese predvsem to, da je 24ur.com najbolj obiskano spletno mesto v Sloveniji ... in zraven morda še kakšno zanimivost, kar pa itak kasneje dobijo po elektronski pošti že lepo zapakirano za copy&paste postopek. :)

No, začnimo na začetku. V času razvoja MOSS-a je nastalo kar nekaj govoric v stilu "MOSS meri obisk preko telefonskih anket!" ali "Oni tako merijo, da najdi.si izpade največji!", kar se je v zadnjih letih preoblikovalo v "Oni merijo tako, da 24ur.com izpade največji!" Se tudi vam zdita zadnji izjavi, ko ju postavite eno ob drugo … malenkosti izključujoči? Ker sta.

Kako je do takšnih prepričanj sploh prišlo?
Moja teorija ...

MOSS v0

Prva verzija MOSS-a je bila neke vrste ugotavljanje tople vode in se ni imenovala MOSS (zato sem jo označil z verzijo 0). Takrat so nekateri "akterji slovenskega spleta" ugotavljali, kako bi merili doseg spletnih mest. Ogromno so se pogovarjali, nekaj podjetij (raziskovalnih, oglaševalskih in akademskih) je bilo vpletenih, ampak več kot testne meritve niso dosegli. Pa še ta se je sesula med samim merjenjem.

Takrat sem se kot študent informatike igral s 100si.com - Slovensko spletno lestvico, kjer smo merili "obisk" slovenskih spletnih mest in ne dosega. Tudi mene so v tistem času kontaktirali iz ene fakultete in vprašali, če bi znal v sklopu 100si.com razviti sistem meritve dosega za slovenski splet in ga tržiti. Slednje je bilo baje zelo pomembno. Storitev ni smela biti brezplačna, da ne bi predstavljala nelojalne konkurence komercialni, ki naj bi bila takrat v razvoju. Razvil sem rešitev, jo testiral, pokazal nekaj ljudem in večkrat diskutiral z znanci o moji rešitvi, ampak tega nisem imel namena tržiti. Jaz bi to dal zastonj ven. Nisem videl poante v računanju denarja za neko tehnično meritev. Moja takratna rešitev ni pretirano obremenjevala strežnika, rezultati pa so "zamujali" le par ur. Z njo sem bil zadovoljen in ker se nisem hotel nikomur zameriti, je nisem nikoli javno lansiral (v praksi pa je v ozadju tekla več kot leto dni).

Spomnim se, da so me ti akterji kar nekajkrat povprašali po tem, kako sem rešil, da se strežnik, ki zajema podatke, ne vsuje med računanjem le-teh. Ponosno sem se jim nasmehnil. Skratka, izumljali so toplo vodo, vsaj iz mojega takratnega pogleda na svet.

Najverjetneje so vsa ta raziskovanja, debate, nenavadna vprašanja in testne meritve, ki so se končale s sesutim stežnikom, za posledico prinesli govorice, ki so se razširile znotraj določenih interesnih skupnosti (med webmasterji). No, pa tudi zamerili so se baje nekaj ljudem ... Zamera, šank in pivo v roki pa pogosto ustvari kakšno zgodbico ali dve ... ki zlahka postanejo kar legende.

Kasneje so vse porodne krče uspešno prebrodili in rešili vse zaplete, pa tudi telefonske ankete niso nikoli bile namenjene merjenju, ampak nekateri so, kot kaže, še danes prepričani, da je temu tako.

Dodatno težavo je povzročila še NRB (Nacionalna raziskava branosti), ki je nekoč "merila" ali še "meri" doseg spletnih mest tiskanih medijev, ki so v raziskavi. Raziskava je bila morda res le telefonska in terenska tudi za splet, ampak je ne poznam ... Možno pa, da je ustvarila dodatno zmešnjavo. Skratka, NRB ni MOSS.


MOSS v1

V tem času sem uradno vstopil v projekt MOSS. Bila so najboljša leta za ObalaNET (kjer sem bil soustanovitelj) in so nas kot takrat večje spletno mesto v Sloveniji povabili k sodelovanju. Takoj sem se prijavil v t.i. Strokovno komisijo in bil tudi potrjen s strani t.i. pristopnikov. Sodeloval sem na raznih sestankih, kjer se je ugotavljalo, ali meritev poteka pravilno in določalo parametre, po katerih je nek obisk (hit) relevanten oziroma irelevanten. Ti parametri so v vsakem sistemu merjenja obiska, vendar so ponavadi skrivnost in jih določa ponudnik rešitve. Tukaj je parametre določala skupina tehnično osveščenih pristopnikov. Osebno se mi zdi tako bolj fer. Če že plačuješ neko meritev, je dobro, da veš, kaj in kako se meri, ter tudi, zakaj se tako meri.

Da ne bo še iz tega nastala kakšna legenda. Ni šlo za nikakršno magijo. Določeno je bilo, da se meri naprave, ki hranijo piškotke in da se meri tudi naprave, ki jih ne sprejemajo oz. ne hranijo. Določilo se je, kako se to dvoje sešteje. Določilo se je tudi, kaj pomeni "neveljaven obisk”. Kot primer, bil je nek uporabnik, ki je v enem dnevu obiskal neko spletno mesto več kot 400-krat in bil zato označen za robota ter odstranjen iz meritve. Določilo se je parametre ločevanja robotov od realnih uporabnikov.

MOSS v1 je potekal dvakrat letno: okoli aprila in septembra. V tem času sta se izvajali tudi telefonska in spletna anketa. Ta je bila podajana z oglasi (uporabnik je za dostop do spletne ankete moral klikniti na oglas za MOSS). Tehnična meritev, ki je podobna tisti, ki jo izvajajo Google Analytics in podobni sistemi, je bila osnova za izračun dosega. S pomočjo telefonske ankete in statističnimi orodji je bilo ugotovljeno, s koliko napravami v povprečju dostopa slovenski uporabnik do spleta. Upoštevani so bili tudi brskalniki, tako da dejansko je šlo za količnik "števila brskalnikov na vseh napravah". Jasno je, da so bile upoštevane tudi naprave, ki jih je koristilo več oseb. Da ne bi zakomplicirali, imenujmo to kombinacijo kar "naprave".

Ta količnik je bil zatem uporabljen pri preslikavi naprav v osebe. Količniki so se po mojem spominu gibali med 0,8 in 1,2 (med vsemi izvedenimi meritvami pod MOSS v1). Problem MOSS v1 je bil v redkosti meritve. Založniki spletnih mest so tempirali novosti in akcije na čas, ko se je izvajala meritev. Po mojem spominu so bili med največjimi ekstremisti pri 24ur.com, kjer so štartali Big Brotherja in Kmetijo ravno v času meritve MOSS. Morda je bil to samo zelo zelo srečen slučaj, no... ;)

Jasno, vsi so se v času tistih dveh meritev trudili, da bi čim bolj povečali svoj doseg, saj so imeli rezultati rok trajanja kar pol leta ... pol leta so potencialnim oglaševalcem kazali ta doseg (ali pa ga skrivali, odvisno od primera …).

Nekateri so pri MOSS v1 zamerili tudi njegovo počasnost pri izračunu podatkov. Ponavadi so bili objavljeni 45 dni po zaključku meritve, morda celo kak dan kasneje.

Spletna anketa je služila ugotavljanju strukture obiska posameznega spletnega mesta (starostne skupine, spol, zaslužek, področje bivanja, interesi, ...). Rezultati so bili "denar" za založnike, ki so z njimi lahko pokazali, da njihovo spletno mesto dosega zelo dobro penetracijo v določeni tržni niši, ki je ravno tista, ki jo cilja tudi ta ali oni oglaševalec. Pri kolikih je bilo to uspešno, žal ne vem, ObalaNET pa je postavilo na slovenski spletni zemljevid in ravno zaradi MOSS smo dobili kar nekaj oglaševalcev "iz centra". Podatki iz spletne ankete so dokazovali, da je večina našega obiska lokalnega, torej zelo ciljanega in da ga je "kar nekaj". Drugače povedano, lahko smo dokazali, da pokrivamo večino lokalnega prebivalstva. Skratka, nam se je investicija v MOSS v1 izplačala.

V drugi polovici obstoja MOSS-a v1 so pri Aragonu, izvajalcu meritve, razvili tudi sistem prekrivanja rezultatov, ki je odgovore iz ankete in identificirane naprave prekrival med različnimi spletnimi mesti. Tako sta lahko oglaševalec oziroma agencija ugotovila, kje se nahaja največ neke ciljne publike.


MOSS v2

V letu 2008 je pogodba z Aragonom tekla h koncu. Pristopniki MOSS so se na seji odločili, da se pripravi razpis oziroma povpraševanje. Za izpeljavo projekta se nas je javilo nekaj oseb. Bili smo tudi potrjeni s strani Pristopnikov, sam pa sem bil izglasovan za predsednika te komisije. Glavna zahteva Pristopnikov je bila "kontinuirano merjenje". Seveda pa niso želeli plačevati dosti več kot so plačevali do takrat.

Na razpis se je javilo kar nekaj ponudnikov. Večinoma jih je bila tujih v sodelovanju s slovenskimi partnerji. Imel sem to čast, če lahko temu tako rečemo, da sem lahko prebral razlago vsakega posameznega sistema merjenja dosega spletnih mest. Za geeka, ki je nekoč programiral "spletno lestvico" in iz radovednosti iskal rešitve za izračun "dosega", je to bila to huda zabava, priznam.

Izbrana je bila rešitev Gemiusa in Valicona. Sistem je bil zaključen, preizkušen (poglejte si, kaj vse meri Gemius) in bil celo najbolj poceni. Slovenija je majhna, želeli smo kakovosten sistem, ki si ga lahko privošči čimvečje število založnikov spletnih mest, tudi tistih majhnih. Menim, da nam je v tem smislu uspelo.

Žal večina tistih, ki niso naročniki projekta, še danes ne ve, da je od začetka 2009 MOSS čisto drugi sistem, dosti bolj napreden od MOSS-a v1, ki je bil itak že hudo bolj napreden od MOSS v0, ko so govorice tudi nastale. Žal opažam, da je med nevedneži tudi mnogo zaposlenih pri naročnikih/Pristopnikih MOSS-a.

Razlaga iz predstavitve MOSS je nekoliko skopa, zato je prav, da jo razložim ...

MOSS v2 teče neprekinjeno, tako kot Google Analytics. Za razliko od slednjega se podatki zajemajo na manjši fizični oddaljenosti od uporabnika spletnega mesta (podatke zajema slovenski strežnik). Ti se kasneje prenesejo v analizo na sedež podjetja Gemius. Lokacija strežnika igra vlogo pri upočasnjevanju spletnega mesta in pri količini zajetih podatkov. Odstopanja so sicer minimalna, ampak še vedno so. Lokalni strežnik zajame nekaj več podatkov.

Gemius ima čas do 15. v mesecu, da analizira izmerjene podatke in jih pošlje v pregled Strokovni komisiji. Še pred tem vsi sodelujoči dobijo opozorilo, da naj preverijo svoje podatke v sistemu tehničnega merjenja (ki je podoben Google Analytics) in podajo svoje opombe. Občasno se zgodi, da kakšen založnik spremeni kaj na spletnem mestu in s tem zbriše ali "pokvari" kodo za merjenje od MOSS v2. Zato je modro založnike redno opozarjati, da preverjajo svoje podatke že v tehničnem sistemu.

MOSS v2 namreč sestavljajo tehnična meritev, telefonska anketa in spletna anketa. Tehnična meritev je podobna vsem ostalim na tržišču. Razlika v tehnični meritvi med MOSS-om v1 in MOSS-om v2 je v tem, da zadnji ignorira naprave, ki ne sprejemajo piškotkov. Teh je sicer dandanes zelo malo (okoli 3 odstotke). Dostop do tehnične meritve v realnem času imajo vsi naročniki (tako mali kot Pristopniki - tisti z več kot 8 % slovenskega dosega).

Telefonska anketa se izvaja šestkrat letno. Z njo ugotavljajo predvsem število uporabnikov slovenskega spleta. Telefonska anketa ne služi kot merilni element, ampak kot zunanja spremenljivka, s katero se utežuje merjene podatke.

Spletna anketa se izvaja neprekinjeno, pojavi se kot pop-up okno naključnim uporabnikom (pogoj je, da je ta uporabnik reden obiskovalec tistega spletnega mesta in da ankete že najmanj 3 mesece ni videl). Ta je zelo kratka, mislim, da vsebuje le pet sklopov, med njimi sta kraj bivanja in spol, občasno še kakšno drugo ciljano vprašanje. S temi anketami se ugotavlja struktura obiska spletnih mest. Ankete seveda niso vezane na spletno mesto, kjer je bila rešena, ampak se rezultati uporabijo v sklopu celotnega MOSS-a. Recimo, če uporabnik reši anketo na Playboy.si in je reden obiskovalec spletnega Dela, bo dodan v "košaro" uporabnikov tudi tistega spletišča. Seveda so vsi ti uporabniki še vedno anonimni, nikoli se jih ne povezuje oziroma analizira kot osebe, temveč vedno kot skupine v odstotkih.

Predstavniki Gemiusa so na več predstavitvah razložili, kako izmerijo točno število različnih naprav v določenem obdobju, zato se v to ne bom poglabljal (na njihovem spletnem mestu je kar nekaj dokumentacije). V grobem: preštejejo največje število aktivnih piškotkov v določenem času na določenem spletnem mestu. Zatem preštejejo največje število aktivnih piškotkov za celotno merjeno omrežje (recimo temu "svet"). S pomočjo telefonske ankete dobijo s statističnimi metodami podatek o številu spletnih uporabnikov v Sloveniji. Največje število piškotkov v "svetu" preslikajo na število ljudi proporcionalno na posamezno spletno mesto. Na koncu se dobi dokaj dober približek realnosti. Seveda gre za statistični podatek, kot je šlo tudi pri MOSS-u v1, ampak je v primeru MOSS v2 bolj točen.

Obrnimo razlago, da bo še ostalim razumljiva. Če je bilo v Sloveniji v novembru en milijon spletnih uporabnikov in v istem obdobju je bilo aktivnih 3 milijone piškotkov, neko spletno mesto pa je obiskalo 1 milijon piškotkov iz iste "košare", je to spletno mesto potemtakem imelo 1/3 obiskovalcev slovenskega spleta. To pomeni, da je v novembru to spletno mesto obiskalo 333.333 slovenskih uporabnikov. Seveda hudo poenostavljam zaradi razumljivosti. Sistem je nekoliko bolj kompleksen in vsebuje dodatne statistične parametre, ki so skupni za vsa merjena mesta.

Pomembna pri vsem tem je primerljivost dosega vseh spletnih mest, ki sodelujejo v raziskavi. Tudi, če predpostavimo, da je število slovenskih spletnih uporabnikov popolnoma zgrešeno, se pozicije na lestvici dosega ne spremenijo, enako velja tudi za razmerje v razlikah dosegov posameznih spletnih mest.

MOSS v2 omogoča Pristopnikom in tistim, ki kupijo podatke analizo prekrivanj, časovnice in še en kup "čarovnij" s podatki. Oglaševalec lahko s temi orodji zelo precizno določi budget, ki ga potrebuje za pokrivanje svoje ciljne publike, kje mora oglaševati, kdaj, in podobno. Res fascinantna zadeva.

Mimogrede, kot del javnih objav pri MOSS-u v2 ni samo http://moss-soz.si, ampak tudi precej uporabno spletno mesto http://www.ranking.si/, kjer lahko ugotovite za večino slovenskih spletnih obiskovalcev, katere brskalnike uporabljajo, katere mobilne telefone, tablice, ... Zanimivo, da teh podatkov ponavadi noben ne citira, ampak raje prevaja ameriške članke, kjer piše, da je Chrome prehitel Firefox in podobne zadeve... V Sloveniji to vsekakor ne velja.



Zakaj je MOSS boljši od Google Analytics?

Tukaj dejansko primerjamo hruške in jabolčno pito. Prvi so sadeži, drugo vsebuje sadje, čisto eno drugo sadje, ki pa raste tako kot prvo na drevesu ... ampak, dajmo vseeno.

Google Analytics (GA) ne meri dosega ljudi, ampak dosega naprav (piškotkov). Tehnična meritev MOSS (Gemius Traffic) meri obisk naprav (piškotkov), ampak tehnična meritev je le del projekta MOSS in ni njegov poglavitni del. Je le eno od orodij, zelo pomembno, ampak le eno od njih.

MOSS in GA zajemata podake tudi na nekoliko drugačne načine. Prvi meri vse naprave v določenem "svetu" (torej Sloveniji), drugi pa vse naprave na nekem spletnem mestu. Tudi zaradi tega pride do manjših odstopanj že pri surovih tehničnih meritvah.

MOSS ne meri obiskovalcev, ki niso v Sloveniji (tehnična meritev vsebuje ta podatek, doseg pa ne). Spletno mesto, ki ima vsebino, ki privlači uporabnike ne glede na jezik (video, fotografije) ima lahko po MOSS meritvi hudo manjšo številko dosega, kot je ta prikazana v GA. V tem primeru se sešteje manko neslovenskih uporabnikov in manko preslikave iz naprav v osebe.

Končni podatki pri GA so tehnične narave (namenjeni spletnim razvojnikom in urednikom pri ugotavljanju, kaj počnejo dobro in česa ne), medtem ko so končni podatki projekta MOSS namenjeni marketing oddelkom podjetij.

Moram pa tukaj poudariti, da je GA v zadnji verziji (tisti, ki jo morate zavestno aktivirati) bolj napredna aplikacija od Gemius Traffic in določeni parametri meritve so nad trenutnimi sposobnostmi sistema, ki ga koristi MOSS.

Zanimiva posledica MOSS-a je tudi "postavitev na zemljevid". Tisti javni spisek je kot nek meni spletnih mest, ki so na razpolago za oglaševanje. Seveda tukaj igra veliko vlogo doseg, ki pa je manjša številka od dosega naprav, ki ga kaže GA. Pogosto pri ljudeh, ki pravijo, da je podatek od GA boljši, gre le za psihološki občutek, da je večja številka vedno boljša, ne glede na njen pomen. Temu se ne moremo upreti. Če gledamo na neko cifro, ki jo pokažemo ali povemo nekomu, je GA zmagovalec, ampak ...

GA ne ponuja strukturiranja populacije, razen tehnično merljivih podatkov, pa še teh ne zna primerjati in/ali prekrivati med različnimi spletnimi mesti. Oglaševalca ne zanima, koliko Firefox uporabnikov je na vašem spletnem mestu, bolj jih zanima, koliko žensk med 20 in 40 let lahko zacilja s svojim oglasom pri vas. V tem primeru pride MOSS do izraza.

MOSS je odlično orodje za oglaševalce in agencije, če seveda iščejo najboljše lokacije za plasiranje čimvečjega števila efektivnih oglasov po čim nižji ceni. To je seveda v teoriji. :)

Je MOSS vreden svojega denarja? Dokler lahko strošek upravičite s prodajo oglasnega prostora, vsekakor. Prodaja pa ni odvisna samo od vašega dosega, ampak tudi od sposobnosti vaših tržnikov in stanja na trgu. Trenutno stanje ni med najbolj veselimi, večino pa pobere par velikih igralcev, ki predvsem izkoriščajo doseg iz drugih področij … ampak to je debata za kdaj drugič.

Je MOSS najboljše, kar obstaja na tržišču? Ne. V času "družabnih omrežij" je za svetom. Dalo bi se še marsikaj nadgraditi, ampak ko imaš projekt, ki deluje kot mala državica, kjer mora vsak predlog skozi demokratični proces, kjer mora "parlament" (glasovanje Pristopnikov) najprej ugotoviti vse, kar si želi v tem predlogu, sestaviti komisijo, komisija mora pripravi razpis, izbrati najboljšo ponudbo, ta mora v potrditev nazaj v "parlament", in če je potrjeno, se komisija spet pogaja oz. skrbi za izvedbo projekta … ali pa ima to čez spet druga komisija... skratka, zadeve lahko trajajo. :)

Je pa MOSS trenutno najboljše, kar se da dobiti za analizo obiskovalcev v slovenskem delu svetovnega spleta.


Disclaimer

Zgornje pisanje je skupek mojega znanja, ki izhaja iz izkušenj in javne dokumentacije. Pod nobenim pogojem ne trdim, da je zgoraj napisano objektivno. Kot nekdo, ki je več let aktivno sodeloval v projektu, sem pristranski. To je moj pogled na zadevo in moja razlaga, ki se skuša izogibati objavi poslovnih skrivnosti. Objavil sem le tisto, kar je splošno znano in kar je bilo tudi sicer objavljeno, ampak zelo slabo razloženo.

Izogibal sem se tudi izpostavljanju lestvične vizije MOSS-a, ki mojem mnenju ni ravno najboljša, ampak ker trenutno ni boljše rešitve, se mi zdi brezveze zgubljati besede okoli tega. Nekaj ni napačno, dokler ne obstaja boljše rešitve, pa četudi ti obstoječa ni všeč ... Ampak upam, da bom nekoč lahko (vsaj) pisal o boljši rešitvi od lestvičenja spletnega dosega.

V MOSS sem bil nekje od začetka prave merive, torej MOSS v1 (žal se leta ne spomnim), do februarja 2011, ko sem odstopil zaradi menjave delovnega mesta (nova firma ni bila Pristopnik in po pravilih nisem mogel obdržati svoje vloge v projektu). Če se je v projektu vmes kaj izboljšalo, kar sam nisem opazil, se opravičujem. Cilj sestavka je bil razložiti magijo za projektom MOSS in z znanjem zanikati, da gre za kakršno koli ... magijo. :)

15 Nov 2011

Sortiraj Facebook po lastni želji!

Sprememba_izpisa

Facebook je pred približno enim mesecem uvedel spremembe v načinu izpisa zgodb na zidovih uporabnikov. Kot vsaka sprememba, je tudi ta mnoge razjezila ... 

Razvijalci na Facebooku so se odločili, da je bolj pomembno prikazovati zgodbe (objave prijateljev in drugih strani) urejene po pomembnosti in ne po času. Še najhuje je, da pomembnost določajo po nedokumentiranih parametrih, ki jih spreminjajo iz tedna v teden. 

Z eksperimentiranjem so nekateri blogerji ugotovili, da je en od parametrov tudi vir iz kjer je bil vpis objavljen. Prednost ima seveda facebook.com

Osebno si želim na svojem zidu tako "notranje" kot "zunanje" zgodbe in rad bi videl tudi tiste, ki ne dobijo nobenega "všečka" ali komentarja. Ne zaupam najbolj programju na Facebooku, ko določa kaj je meni bolj pomembno in kaj ni, čeprav gre v ozadju le za enačbe. Mnogi so podobnega mnenja kot jaz in očitno dovolj glasni, da je Facebook dodal možnost nastavitve sortiranja objav na vašem zidu. To je prvič, da so pri Facebooku stopili korak nazaj in omogočili spet nekaj kar so povozili z zadnjo "nadgradnjo".

Tisti, ki uporabljate Facebook v angleščini ste te dni dobili eno novo opcijo. Na vrhu izpisa zgodb se je pojavila na desni strani opcija SORT (poglej priloženo sliko). Če kliknete nanjo, se vam bo odprl meni, kjer lahko izberete novo sortiranje, kjer usodo prepuščate Facebooku, ali pa časovno sortiranje, kjer vidite pač najnovejše vpise. Osebno imam raje to opcijo in upam, da kdaj postane privzeta, saj se nemalokdaj dogaja, da se moje objave pojavijo na zidovih nekaterih Facebook frendov tudi šele 6 dni po tem, ko sem jih objavil ...

Če imate Facebook v angleščini in opcije še ni, potrpite še kakšen dan in se bo pojavila. S slovenščini pa bo verjetno vidna kakšen teden za tem, ko bo aktivirana za vse Facebook uporabnike in jo bodo prostovoljci prevedli, glasovali o prevodu in najboljšega potrdili za uporabo ...

Če se vam mudi, lahko začasno preklopite jezik vmesnika v "English (US)", vklopite drugačno sortiranje objav in nazaj nastavite jezik na slovenščino ...
11 Feb 2011

Techno jungle

Koprska promenada... Mešanica palm, techno luči in techno žerjavov sredi meglenega dne vzbuja občutek romantike... 

 

Media_https1i1picplzt_rdusc

Taken with picplz.

29 Nov 2010

Koliko te lahko stane napačnen status ali tvit?

Ukradeno

Na spletu pogosto beremo kaj vse ne smemo objavljati...na spletu. Ponavadi si rečemo "res je" in mirno pozabimo, že naslednji dan pa nadaljujemo s svojim najljubšim športom, ki se v angleščini  imenuje "oversharing", v slovenščino pa bi ga lahko prevedli približno v "takoj sedaj moram vsem povedat kar se mi je ravnokar zgodilo in nikogar ne zanima". 

Informacije o tem kako smo se spekli na štedilniku, kaj bomo ravnokar spravili skozi prebavni trakt in kmalu zatem opisovanje trebušnih krčev, ker smo se prenajedli in to sredi noči...so popolnoma nedolžne in razen grdih pogledov s strani vegancev ali sovražnikov ognja ponavadi ne povzročijo. Problem nastane, ko smo toliko navajeni pisati vsako intimno ali manj intimno neumnost o sebi, da ne ločimo več kaj intima pravzaprav je. Danes sem recimo na twitterju zasledil človeka, ki je opisoval, da bo ravnokar seksal s punco...in čez par minut sporočil kako cool je bilo...zašel sem, to je druga zgodba.

Kje se konča naša potreba po pozornosti in prične intimno življenje, ki ga lahko delimo samo z najbližjimi; s tistimi, ki jim lahko res zaupamo? Nekoč si povedal le najboljšim sosedom, da greš na dopust za 14 dni, jim dal ključe stanovanja in poprosil, če zalijejo rože, spraznijo hladilnik in seksajo izključno in samo na kavču... Če nisi imel dobrih sosedov, si dal družinskemu članu ali prijatelju, ki mu zaupaš. Informacija o dopustu je bila zelo pomembna skrivnost za katero ni smelo vedeti preveč ljudi, vsekakor pa ne celotna soseska.

Danes ni več tako. Ljudje pridno odhajajo na dopust, zapišejo na Facebooku in/ali Twitterju kam gredo, koliko časa bodo tam...še na dopustu sporočajo množici neznancev kaj luštnega počnejo in kako cool se imajo. Razumem potrebo po povzročanju skominov (bolje se počutimo, ko ugotovimo, da se bolje počutimo od drugih, to je čisto človeška lastnost), ampak potrebo po neumnosti pa ne. Zakaj bi širšemu svetu povedal, da me ne bo doma 14 dni in da bo moje stanovanje ta čas nezavarovano? 

No, če se dam v kožo povprečnega spletnega uporabnika: "Sej me nihče res ne pozna, ne ve kje živim..to, da sem objavil pred letom dni slike mojega novega stanovanja in zapisal ulico ne bo nikomur v pomoč... da so moji tviti označeni z lokacijo niti... ne?" Eh..

Ta blog pišem bolj kot opozorilo, tudi samemu sebi. Poleti se še spomnimo, da z okolico neznancev ni pametno šerati svojih dopustniških planov, pozimi, ko gremo smučat ali kaj podobnega, pa to čisto pozabimo in prav veselo čivknemo "jaz pa grem za 14 dni v Civetto, lepo se mejte luzerji, ki ostajate doma". No, en od teh "luzerjev" se vedno najde z željo, da bi si lahko za daljši čas kaj sposodil od tega hudega zmagovalca, ki se bo 14 dni bahal kako smuča. :)

Opomnik. Kot dokaz, da se to dogaja pa priložena slika z objavami neke uporabnice na Twitterju. Ne bom izdal kdo je, pobrisal sem vse podatke po katerih jo je možno spoznati. Se ji pa vnaprej opravičujem za zlorabo njenih tvitov in nesreče... Tvite berite iz spodaj navzgor (kot poteka twitter, najnovejše objave so na vrhu). 

Uporabnica je najprej nekaj dni napovedovala, da odhaja nekam (zbrisal sem kam), zatem je sporočila, da je nekaj tednov ne bo...po tvitih se da ugotoviti tudi približno kdaj odhaja oz. točno kdaj več ni doma. Zadnji tvit, ki sem ga skopiral vsebuje ugotovitev, da so ji vdrli v stanovanje

Kako je tat prišel do podatkov pustimo "forenzikom", vi pa se lahko malo poigrate in po svojih objavljenih podatkih, statusih in tvitih poskusite ugotoviti kje živite in kdaj daljše obdobje niste bili doma. Prav zabavno je (če vam niso takrat ničesar ukradli)... :)
8 Sep 2010

Slovenci smo obsedeni z nosečnostjo, postavo in denarjem

Danes je Google predstavil novost, ki jo je poimenoval "Instant search". Po njihovih podatkih naj bi tako uporabniki prišparali nekaj sekund pri iskanju s tem, da Google predvidi (poskusi uganiti) kaj si želite iskati in vam poleg besed, ki ste jih morda želeli vpisati, ponudi tudi že rezultate nanje. Baje večina Američanov išče za vreme (weather), zato se ob vpisu W pojavi takoj rezultat za vreme. Uporabno zanje, za nas pa bomo videli, ko to vklopijo.

"Nova fora" deluje trenutno samo na google.com (če ga imate v angleščini). Jasno sem moral takoj preskusiti. Ne vem pa zakaj mi je najprej prišlo na pamet "kdaj". Iskreno nimam pojma kaj sem hotel napisati za tem...Google me je namreč šokiral s predlogom kaj verjetno jaz hočem sedaj najti in tudi z rezultati zanj. In kaj naj bi bilo logično, če nekdo v Sloveniji napiše "kdaj"? Jasno.. KDAJ NAREDITI TEST NOSEČNOSTI, kaj pa drugega?!

Ok, si reče človek. Če pravi Google, me to vsekakor mora zanimati. Google že ve... Tudi rezultatov je dovolj, kar 199.000. Mnogi na slovenskem spletu očitno pišejo in iščejo o tem kdaj narediti test nosečnosti. Ne vem pa če je to dober znak za Slovenijo ali ne. Je toliko žensk, ki poskuša zanositi ali je toliko, ki jih skrbi, da so noseče? To verjetno zvemo ob naslednji nadgradnji. Ponavadi pa takšne zadeve kot posledico prinesejo večjo rodnost. :)

Čeprav pri nas še ni "instant searcha", pa imamo t.i. "suggest" (predlagaj) funkcijo, ki deluje tudi na google.si. Pa sem se malo poigral... Kaj se zgodi, če vpišem najbolj pogoste začetke vprašanj? Kaj Google meni, da si v Sloveniji želimo iskati v tem primeru? Oziroma kaj Slovenci najbolj pogosto iščemo, da se začne s temi besedami? Rezultati so me presenetili...skoraj. :) 

Itak, da sem to moral storiti, da kontriram 24ur, žurnalu in podobnim, ki vsake 3 mesece reciklirajo "zgodbo" o tem kaj Google predlaga za določene ameriške fraze in noben si ne vzame 5 minut, da bi preveril slovenske... 

Pa poglejmo...

Kje...

Vuvuzele so uničile svet. Še danes, ko vprašaš Google KJE, ti kot prvo ponudi "Kje kupiti vuvuzelo", šele za tem nas zanima "Kje kupiti herbalife". Herbalife je itak hit odkar se spomnem, da obstaja TV in jasno je, da človek mora bit šlank, da lahko se začne ukvarjati z najbolj pomembnim vprašanjem v Sloveniji (beri zgoraj). :) Vseeno pa me mede, da se Slovenec vpraša "Kje je Slovenija?"..Fantina, čas je, da ponoviš tisti razred osnovne šole, ki si ga prešprical...

Kdo...

To vprašanje sploh ni zanimivo. Kdo je kuhar? Kdo gre v Afriko? Sami reality šovi oziroma nekaj podobnega verjetno. Všeč mi je eksistencialni "Kdo smo?" Žal tukaj Google ne ponuja kakšne posebne pomoči, vsaj v obliki enostavne povezave ne.

Zakaj...

Zakaj? Zakaj zakaj zakaj? Sej veš... tisto tečno vprašanje, ki ti ga štiriletnik ponovi med vsakim drugim vdihom. Brez tega vprašanja ne bi daleč prišli...ampak Zakaj moški ljubijo mrhe?! 
Zakaj si me pustila? Jah, ker si mrha verjetno...in si se spraševala Zakaj je morje slano? pa Zakaj je nebo modro?, verjeto po tem ko si se spraševala Zakaj sanjamo?...upam vsaj, da ni bilo povezano z Zakaj ne zanosim?

Zakaj ne...

Nisem si mogel kaj, da ne bi nadaljeval z Zakaj ne... In dobil največja slovenska eksistencialna vprašanja... Zakaj ne zanosim?... Zakaj ne morem zanositi?... Zakaj ne shujšam? (mogoče si noseča?)...Zakaj ne dobim menstruacije? (Hm, verjetno si res noseča)... Verjetno pa je zadnja opcija povezana s prvimi dvemi: Zakaj ne pride do izliva?

No, vsaj lahko rečem, da očitno v Sloveniji aktivno delamo na potomcih...da jih dobimo ali da jih ne bi slučajno.

Zakaj sem...

Moral sem preveriti še drugo plat medalje. Zakaj sem...? In ugotovimo, da se vsaj pri nas ne sprašujemo več "Zakaj sem noseča," ampak je bolj pomembno vprašanje "Zakaj sem brez denarja?" Resno? Google ti bo dal rešitev za tvoje finančne probleme? Google ti bo povedal zakaj porabiš vse kar dobiš za prčkarije, ki jih ne potrebuješ? 

Podobno je Zakaj sem osamljen? Odgovor je jasen... VISIŠ NA INTERNETU in sprašuješ Google zakaj?! 
Tudi dekletom, ki se sprašujejo zakaj so samske, lahko odgovorimo podobno...:)

Kako...

No, po Zakaj sem brez denarja, se inteligentna spletno usmerjena oseba vpraša Kako do denarja? :) Tisti, ki se sprašujejo o Zakaj ne shujšajo, pa se začnejo spraševati Kako naj shujšam?
Tu imamo tudi tiste nesrečne, ki jim ne znese zanositi in sprašujejo Google za zdravstvena vprašanja, kar velja tudi za tiste, ki se sprašujejo o tem kako se zrediti...Vsaj med.over.net bi odprli, če se že doktorja bojite. Ampak vas razumem..v času, ko se doktorji kregajo zaradi nadur, ne bi rad ga dobil ravno ko je tečen...kar sploh ni težko.

Kako se...

Podobno kot kako. Radi bi se zredili, radi bi zgubili trebuh (ej, po 30 bo dosti težje, začni že danes)... Po drugih rezultatih pa zgleda, da imamo v Sloveniji velike probleme z insekti. Tarejo nas muhe, bolhe, mravlje...in mozolji ter celulit.

Kako naj...

Nadaljujmo s "how to" vprašanji. Mudi se nam shujšati (Kako najhitreje shujšati?), mudi se nam do denarja (Kako najhitreje do denarja?) in jasno, mudi se nam zanositi (Kako najhitreje zanositi?). Pa mi sploh imamo dovolj vrtcev za ta baby boom, ki se pripravlja?! Sploh pa, ker očitno jih kar nekaj tudi išče partnerja (Kako najti partnerja?), verjetno s ciljem ustvarjanja družine (zanositi)...

Kdaj...

Zamenjajmo temo. Dovolj imam te wannabe nosečnice. Kdaj v porodnišnico? Ok, ok...Kdaj rastejo gobe je bolj ...no, je vsaj v pravem cajtu... Sedaj rastejo gobe. Kaj sprašuješ internet, pojdi ven pogledat! :)

Sem...

Še ena eksistencialna. Sem...noseča! :) Končno ena. Čestitke! Uspelo ti je..po toliko iskanjih "zakaj ne zanosim" in "kako zanositi" si končno ugotovila, da si noseča...ali se sprašuješ o tem... Si noseča? Sem noseča? hm... še bo treba poskušati. Vsekakor ti odsvetujem druženje z osebami, ki iščejo za "Sem marina?" ali "Sem kavarna?". Ti morajo imeti velike življenjske težave. Če bi bil marina ali kavarna, bi jasno to že vedel. Imaš v sebi jahte z odurno lepimi ljudmi na njih? Ne? Torej nisi marina... Imaš v sebi pijanca? Ja? Hm... Verjetno je ta tisti, ki "Sem kar sem" ali pa "Sem v trendu"...Upam samo, da to ni "Sem kot berač pod njenim oknom"..razen, če imaš kakšen fetiš za pijane klošarje. :)

Ne bi se rad ponavljal, ampak očitno je v Sloveniji nosečnost največja skrb, sledijo pa ji denar in postava. Deluje, kot da se vse vrti okoli seksa - od poti do njega, do poti po njemu... Kar me niti ne preseneča. :)

2 Sep 2010

Spet imam po glavi tisti komad

Screen_shot_2010-09-02_at_12

Tudi danes se je zgodilo. Zbudim se, tišina..skoraj kot v centru Portoroža sredi sezone. Osebno me ne moti, ampak mr.brain pa je očitno ne prenaša. Začnem brundati, neham..spet brundam, ampak tokrat brez da bi spuščal zvokov. Damn mr.brain!

Ja, tista pesem - tista, ki se vrti non-stop po radiu, ki se je vrtela nekoč, ali pa se nikoli ni in mi je ravno danes skočila iz sanj v zavest. Že vem, danes ne bo šla iz glave, nič ne bo pomagalo, cel dan bo težila...in če komu to omenim, me bo v toku dneva še najmanj 3x spomnil nanjo, da je ja ne bi pozabil...prijatelji pa taki. 

Tudi počnem tudi jaz. :) Užitek je gledati človeka, ki “trpi” zaradi tistega komada, ki ne gre in ne gre iz glave.

Ampak na spletu se je pojavila rešitev. Saj vemo, splet vedno pomaga in če danes ne, pa bo čez čas. Spletno mesto Unhearit.com je namenjeno reševanju mojega današnjega problema.

Kot pravijo snovalci spletnega mesta Unhearit.com so za reševanje problema, ki tare velik del populacije razvitega sveta, uporabili najnovejše tehnike vzvratno-slušno-melodično-odblokiravanja. S temi modernimi tehnikami omogočijo uporabnikom, da zbijejo pesem iz glave s pomočjo nove pesmi. Prav ste razumeli, nova pesem zbije staro pesem iz glave po principu kladivo se s kladivom zbija.

Včasih tudi deluje...vsaj dokler ti kot kladva ne servira skupino Chambawamba ali kaj podobno možgano-lepljivega.

30 Aug 2010

The Kanegra incident

Zadnja petkova noč v letošnjem avgustu bo za vse večne čase znana po incidentu med Kanegro in Portorožem in bo verjetno v zgodovino zapisana kot “tista noč, ki je zakomplicirala vse”. Tukaj ciljam na mejni sporazum med Hrvaško in Slovenijo, ki bo verjetno zaradi tega nepredstavljivega napada razuzdanih mladostnikov na speče portoroško prebivalstvo padel v vodo.

Ampak pričnimo na začetku. Bil je zadnji petek v avgustu, peti zapovrstjo. Pet petkov v avgustu se baje zgodi samo enkrat na milijone milijard let in jasno je, da je že samo ta podatek razkuril prebivalce Portoroža, kateri so v meko obalnega počitka prišli iz vseh suhih koncev Slovenije in drugih držav - nekateri celo iz tam, kjer še rek nimajo...razen ob poplavah.

Skratka, bil je prekleti peti petek v avgustu, “domačini” pa razkačeni zaradi datumskega podaljšanja sezone. Vroče je bilo, res vroče. Najbolj topel petek celotnega avgusta. Namreč ves avgust je bil idealen za “lokalce”, saj je skoraj vsak konec tedna deževalo in mladina ter ostali nepridipravi niso imeli možnosti razgrajati in motiti sobotni spanec. In ta petek, zadnji petek v avgustu, PETI petek v avgustu se še vreme ni hotelo menit za uboge spalce..in kaj pripravi narava? Vročino...mislim, vročino na koncu avgusta, si predstavljate?! No, tudi zato so bili razkačeni.

Zgodilo se pa je še nekaj nepredvidljivega, skoraj kot peti petek v avgustu. V kampu Kanegra, v že tako zasovraženi občini Buje...ja, tisti občini, ki je prepričana, da je hiša od Jorasa, še enega od predstavnikov “lokalcev”, pravzaprav v njihovi občini. Pa pozabimo na to, da imajo za to podpisane listine z joško gor. To je druga zgodba. Vrnimo se v Kanegro. Ja, letovišče Kanegra, ki zaradi očitne hrvaške slaboželjnosti stoji nasproti Portoroža, tako da lahko vse žure, joj te žure...oziroma njihov “kažin” lahko preusmerijo v ubogi Portorož, ki si ne želi dosti več kot mirnih poletnih noči...kjer se ne sliši črička v zraku. Samo to...

V Kanegri so v petek zvečer organizirali živalsko razgrajanje, ki ga tukajšnji “lokalci” ljubkovalno imenujejo “RAVE” zabava, posledice te na nezabavarje pa “bumbanje”. Slednja beseda izhaja iz tega, kar sami zaradi vse nabrane grenkobe več ne počno. Beseda ponavadi opisuje nekaj lepega, kot je ritmično in energično dotikanje (bumbanje) dveh pregretih ter prepotenih teles v skupnem užitku...ti ”domačini” pa jo dandanes uporabljajo za moteč občutek ob “RAVE” zabavi na katero niso bili povabljeni.

Zabava se je dogajala 12 ur, vsaj tako poroča zelo znan, resen in sploh eden zadnjih predstavnikov papirnatih medijev v Sloveniji. Teh dvanajst ur verjetno ne bi bilo toliko problematičnih, če se ne bi dogajale sredi noči. To je v času, ko lokalno prebivalstvo (med petkom in soboto) pričakuje vsaj pogrebno tišino, če se le ne da tišje. Po pisanju še ne omenjenega dnevnika naj 5000 ljudi celo noč ne bi zatisnilo oči. Tukaj se ne bom spuščal v način zbiranja podatkov in analize le-teh. Verjetno je novinarja kontaktiralo vseh teh 5000 oseb in je zato tudi spisal članek. Simpatiziram z njim.

Zatorej je razumljivo, da se je v gostilni Pri ribiču na rtu Seča organizirala civilna iniciativa, ki bo v zgodovini odnosov med Hrvaško in Slovenijo verjetno imela še zelo velik pomen, morda celo večji kot nacionalni Joško. Ta civilna iniciativa - imenujmo jo kar “Pri ribiču”, se je odločila protestno zapreti tri mejne prehode v Istri. Kdaj bodo ta zapiranja in ali bodo počakali, da se turisti spakirajo čez mejo ali ne, bo znano šele jutri, ko bo veliko zasedanje vseh prizadetih.

Držimo pesti in upajmo, da se “The Kanegra incident* ne bo sprevrgel v velik upor portoroških suhozemcev, ljubiteljev polke, valčka in turbo folka proti hrvaški mladini. Še bolj pa upajmo, da “Pri ribiču” ne ugotovijo, da je na zabavi sodelovalo kar nekaj slovenske mladine, ki je nacionalno harmoniko nadomestila z divjim “bumbanjem” ...

Upajmo tudi, da “Pri ribiču” zaradi tega ne bodo pričeli gladovne stavke...za gostilno se to ne bi spodobilo.


* Naziv je v angleščini, da se izognem privilegiranju ene ali druge strani.
28 Jul 2010

Kur en bot

Prejšnjo soboto (24. julija) so v Smokvici organizirali že tradicionalno šagro "Kur en bot", kjer so lahko nostalgiki doživeli vaško zabavo kot v starih cajtih, novinci pa so si lahko ogledali kako je to zgledalo. Z baklami so osvetlili staro istrsko vasico ter tako ustvarili prav zanimiv ambient, v katerem se je dalo res uživati...enkrat tolko bendi niso igrali balkan glasbe, ampak istrske pesmi, tako stare, kot nove.

Nastopili so:
  • Šavrinski godci, 
  • Moška pevska skupina Aljaž, 
  • Godba na pihala Sveti Anton, 
  • Klapa Boškarin, 
  • Vruha, 
  • Ne me jugat, 
  • Pergola, 
  • Calegrija, 
  • Daj še en litro.

Utrinek iz prireditve:

Več o dogodku... 
8 Apr 2010

Imaš 0 prijateljev

South Park je vsako leto boljši, vsaj avtorji so. Sicer ni pomembno kakšno orodje oziroma pristop uporabiš za povedat zgodbo, dobra zgodba vedno pusti vtis. In glede na to, da je pot humorja ena bolj prijetnih poti, za doseči človeško dušo, sploh ni čudno, da je ta animirana nanizanka tako popularna.

Lahko bi rekli, da sem en od mnogih, ki jim je zadnja epizoda - You have 0 friends verjetno najboljša od vseh doslej. Verjetno zato, ker je Facebook velik del mojega življenja, tako kot je velik del življenja od mnogih ljudi okoli mene, celo tistih, s katerimi se srečujem v realnem življenju.

Facebook prijatelji so zanimiv fenomen. Začelo se je z združevanjem pravih prijateljev, znancev, dolgo zgubljenih kontaktov, razvilo se pa je v pravo življenjsko igro, kjer vsak igralec na nek način tekmuje z ostalimi in sam s seboj, da bo dobil čim več "prijateljev". Zame je ta izraz popolnoma zgrešen, morda bi ga preimenoval v Facebook kolege, znance...ampak niso niti to. Zame so kontakti na Facebooku le "Facebook frendi" in nič več kot to.

Ti frendi so ena prava rasa zase. Ljudje (večinoma) živijo na spletu paralelno življenje, ki ni nujno slika njihovega pravega. Če le morajo, delijo oba svetova in ju združujejo, le ko je to res nujno. Lahko bi rekli, da ima njihov profil svojevrstno življenje in deluje tudi brez njih (kot v epizodi od SouthParka).

Dodajanje Facebook frendov je kot zbiranje ščink ali pa plošč. Skupek profilov s katerimi večinoma ne kontaktiraš, je pa cool jih imet na spisku in pregledovat kaj ti strežniki ponudijo od njih (objavijo na tvoj zid). Zdi se nam, da imamo skozi ta mali ekran pregled nad dogajanjem vseh teh 100, 200, 1000 frendov in to nam daje neko podzavestno moč, verjetno nam dviguje tudi samozavest. Facebook prikaže na tvojem zidu sicer le akcije 250 tvojih frendov, ki jih izbere "po lastni presoji" (lahko naštimaš več sicer)... Konec koncev pa gre le za kolektorsko igrica, pomešano z raznimi družabnimi spletkami, sploh če dejansko igrate igrice na Facebooku (Mafia Wars, Farmville in podobno). 

Zgodilo se mi je že, da me je kdo vprašal na cesti, zakaj nisem sprejel njegovo/njeno povabilo v FarmVille ali Mafia Wars. "Dej, sej samo klikneš..da se mi poveča vojska mafiašev in da lahko zmagam vojno" (?!?)... Enkrat sem celo ugodil in par dni zatem pobrisal. V roku tedna sem imel že več kot 30 povabil v Mafia Wars. FarmVille je pa tudi svoja zgodba. Večkrat sem se vprašal zakaj ti ljudje ne posadijo kaj in se ukvarjajo s pravimi pjantami, morda še kakšen paradižnik vzgojijo, namesto da cele dneve klikajo po virtualni njivi in gojijo "koruzo". Konec prejšnjega leta je kolegica odšla na daljši dopust, kjer ni vedela, če bo imela internet in je naročila bližnjim, da preko njenega profila vzdržujejo njeno virtualno kmetijo.. ni mi bilo niti do smeha takrat. Sprejel sem kot fakt današnjega sveta.

Osebno imam nekaj manj kot 700 frendov, kar je več kot sem jih imel na MySpace, kjer sem zares naključno izbiral ljudi in klikal nanje (in kjer te je vedno vsak potrdil). Zbirateljsko "potrebo" imam itak od malega, sedaj pa jo združujem tudi s svojim poslovnim življenjem. Ukvarjam se s spletnim marketingom in spletnimi mediji med drugim, zato taki frendi morda prej ali slej pridejo prav. Večinoma pa je samo "igra" zbiranja, kupčkanja, dodajanja. Poznam teh 700 ljudi? Večinoma ja. Zaradi mojih hobijev in službe (delo v medijih), sem skozi leta na irc žurih, ObalaNET prireditvah in drugih eventih spoznal mnogo ljudi posredno ali neposredno. Nekako jih zbiram po ključu, da so mi vsaj kolikor toliko blizu, da so mi znani, da sem bil v isti družbi, da sem jih srečal na eventu, kjer sem bil organizator ali promotor in vedno bolj pogosto po tem če imamo frende v skupnem. Mora jih biti vsaj 30. Ampak bi prepoznal te ljudi na cesti? Ne, ne prepoznam jih... to so Facebook frendi in v živo se ni potrebno ukvarjati z njimi.

Razmerja

Frendi so seveda lahko v razmerjih. Lahko smo samo znanci, lahko smo družinski člani, lahko pa smo v neposrednem odnosu (relationship). Ta slednji je meni osebno najbolj zabaven. Tako kot v risanki, mi je nekoč punca s katero sem imel razmerje zatežila, da zakaj imam na MySpace status "single", ampak sem z njo že pol leta. Pred tem sploh nisem šel za tem. Zbrisal sem status, kar ni kaj dosti pomagalo ("ja, sej, vse une punce gor, očitno jih mutiš!"). Razmerja so že tako komplicirana, potem ti jih zakomplicira še spletna prisotnost. Jasno, sem se naslednjič "naučil" in se na Facebooku "vezal" s tisto, s katero sem bil. Čeprav sem pričakoval kakšno reakcijo, nisem pričakoval tako hudo čustvene. Ja, spletni status razmerja je zelo pomemben. Dandanes ga imam enostavno pobrisanega in še v nastavitvah zasebnosti sem izrecno izključil objavljanje sprememb le-tega. Od takrat imam mir. Prijeten, dober, zdrav...mir.

Družinski člani

Kako povedat mami, da je nočeš potrdit na Facebooku, ker je to paralelno življenje in je način kot te pozna čisto zadovoljiv. Da po tridesetih letih ni treba spreminjati načina družinske komunikacije, da če te zanima kaj je počela čez dan, jo boš vprašal (itak bo ob prvi priliki sama povedala) in da voajerstvo s strani družine ne prenašaš? Jasno mati za sabo prinese še vse tete, strice in druge člane družine, ki so razkropljeni po celem svetu in želijo komunicirat ravno takrat, ko imaš največ dela. "Zakaj nisi komentiral moje slike, ki sem jo objavila na Facebooku?"... "Ker takih reči ne komentiram niti v živo." 

Facebook že nekaj mesecev podpira "grupe" frendov. Ena se imenuje "družina". V njej so vsi družinski člani, ki ne razumejo razlike med virtualnim in realnim. Ta grupa ima ročno izklopljen klepet in izpis akcij. Spet...mir v družini.

Neznanci

Zakaj ne bi bili vsi frendi? Zbiranje je obsesija. Kmalu se zgodi, da naletiš na ljudi za katere ne veš, da obstajajo v realnem svetu, kar pa te niti ne zanima, živijo v istem kraju, bližnjem kraju ali pa imajo 100 skupnih frendov. Taki so "promocija". Namenjeni so dvigovanju ega. Videli bodo moje statuse, moje objave, komentirali jih bodo...yeees! Izklopljeni so na klepetu, ampak morajo, res morajo videti moje umotvore v statusih. Recimo zadeve v stilu: "Nov Dr.Who je kr zanimiv..sploh rdečelaska ob njemu :)". Sej ni treba reagirati, vem da bereš. :) Egotrip bi rekli. Jaz to opravičujem s tem, da je to del promocije mojih projektov. Dejansko včasih tudi to objavim (in skopiram še na Twitter in Google Buzz za vsak slučaj:))...

Dejansko sem pa z vsemi temi frendi že večkrat "privabil" kar nekaj ljudi na razne prireditve in projekte. Še boljši egotrip in še živeti se da od tega :)
 
Življenje

Facebook frendi so taka alternativa pravemu življenju, da ga pogosto povozijo. Dogodek v dnevu je obisk svoje strani in analiza dogajanja, kaj je kdo napisal, kaj je kdo objavil, kako se počuti. "Aha, ima vročino..ma boga...", "aha, ta se je ločil, vsaj po statusih sodeč...", "a ma je dobila že novega?! pa sej ni še niti leto mimo...PRASICA!"

Ne bom modroval. Življenje je vse kar počnem čez dan. Ali je to na spletu ali izven njega. Včasih je pravo življenje lepše, včasih pa virtualno. Srečo imamo, da lahko izbiramo med obema in na drugemu se lahko ustvarimo tudi takega, kot nam v realnem življenju ne bo nikoli uspelo (samo paziti moramo, da se poslikamo iz privlačnih kotov, hehe). 

Pa srečno. Grem prečekirat Facebook, preden se lotim spet dolgočasnega pravega življenja...danes je pač tak dan, jutri pa bomo videli.

 

31 Mar 2010

5 nastavitev zasebnosti na Facebooku, ki jih morate takoj preveriti

Facebook je pred kratkim najavil spremembe svojih servisov, ki bodo omogočale še bolj razširjen vpogled v vaše osebne podatke s strani zunanjih ponudnikov. Menimo, da je zato čas, da si malo ogledate svoje nastavitve zasebnosti in tudi kaj spremenite...

V pravilih zasebnosti Facebook omogoča izmenjavo vaših osebnih podatkov in akcij (statusi, sklepanje prijateljstev, komentiranje) z "vnaprej potrjenimi zunanjimi spletnimi mesti in aplikacijami". Morda je vam osebno to čisto sprejemljivo, ampak mnogi jemljejo Facebook kot domači vrt, ki je obkoljen z visokimi zidovi, tako da sosedi ne vidijo, kako sproščeno se obnašajo znotraj njega. To že nekaj mesecev (od zadnje spremembe pravil zasebnosti) ne velja več.

Če to upoštevamo, je zelo modro vsaj preleteti svoje nastavitve zasebnosti na Facebooku. Teh nastavitev je malo morje, objavljamo pa jih nekaj, ki bi jih verjetno mimogrede spregledali in so zelo pomembne kar se tiče vaše zasebnosti... 

Kako pridemo do nastavitev zasebnosti
?

V trenutni obliki Facebooka se nastavitve zasebnosti nahajajo zgoraj desno pod rubriko "Uporabniški račun". Ob kliku se odpre padajoči meni v kateremu izberite opcijo "Nastavitve zasebnosti". 

1. Foto albumi 

Vsak od vaših foto albumov ima svoje nastavitve zasebnosti. Privzeto so vse fotografije dostopne vsem na spletu. Če si tega ne želite, je čas da pregledate in spremenite nastavitve fotografij. Nastavitve zasebnosti za fotoalbume dobite na tej povezavi (http://www.facebook.com/privacy/?view=photos).


Fotografije zasebnost

2. Aplikacije

Če uporabljate Facebook že več časa, obstaja možnost, da ste potrdili kar nekaj aplikacij oziroma jim omogočili dostop do vaših osebnih podatkov. Na tej povezavi (http://www.facebook.com/editapps.php?v=allowed) lahko pregledate vse potrjene aplikacije in spremenite dostop do njih. Dostopi so izpisani v različnih kategorijah dostopa (kaj lahko aplikacija počne oziroma do katerih podatkov lahko dostopa). Dostop onemogočite tako, da kliknete X v vrstici z imenom aplikacije. Gre za daljši proces, sploh če imate ogromno aplikacij, ampak se bo izplačalo...

Aplikacije zasebnost

3. Kdo vas lahko najde in kje? 

To so nastavitve, ki jih večina spregleda. Če ne želite, da vsi najdejo vaš profil s pomočjo Googla, potem morate izklopiti opcijo v posebnem razdelku zasebnostnih nastavitev (http://www.facebook.com/settings/?tab=privacy&section=search). Tam lahko spremenite kdo vas lahko najde znotraj Facebooka in če je vaš javni profil dostopen tudi iskalnikom (Google, Bing, Yahoo idr.)

Iskalniki zasebnost
4. Naj vsi vidijo kdo so vaši prijatelji? 

Ta nastavitev se zaradi neznanega ne nahaja pod ostalimi opcijami v rubriki "Nastavitve zasebnosti". Odprite lastni profil in najdite okvir s spiskom prijateljev. Tam kliknete na svinčnik in dobili boste nastavitev števila izpisanih naključnih prijateljev, možnost določanja imen oseb, ki se vedno izpišejo in opcijo, da ta okvir izklopite za vse obiskovalce vašega profila, ki pa niso vaši prijatelji.

BOX prijatelji

5. Katere vaše podatke lahko vaši prijatelji posredujejo naprej?

Ta nastavitev je zelo pomembna, saj so vaši podatki mnogokrat zlorabljeni s pomočjo vaših prijateljev, ki jih posredujejo naprej ne da bi se tega zavedali. 

Najbolj pogoste aplikacije, ki dostopajo do podatkov prijateljev, so recimo spletne razglednice, ki v sporočilo vnesejo vaše podatke, da razglednico bolj personalizirajo. Kaj počnejo ti programi v ozadju, pa ostane neznanka (ponavadi uporabijo vaše podatke v marketinške namene). 

Nastavitve se nahajajo na tej povezavi (http://www.facebook.com/settings/?tab=privacy&section=applications&field=friends_share).

5 Dec 2009

Odpravite "štekanje" Youtube videov!

Zadnjih nekaj mesecev filmi na Youtube štekajo. Na začetku so bili to le daljši ali HD posnetki, s časom pa se je stanje poslabšalo. Po nekaj googlanja sem prišel do ugotovitve, da je dogajanje lokalizirano predvsem na Evropo. V ZDA naj bi servis deloval normalno.

Nekateri mediji so celo novo generacijo poimenovali kar "Youtube generacija" in škoda je, da ravno to spletno mesto za nas ne deluje kot bi moralo. Jaz sem zadeve reševal tako, da sem pri video posnetku stisnil gumb play, počakal, da se prične predvajanje, stisnil pavzo in pozabil na posnetek dokler se le-ta ni do konca naložil. To je delno rešilo težave...

Po raznih forumih sem zasledil rešitev, kjer predlagajo zamenjavo DNS strežnikov, ki jih koristi računalnik s kakšnimi, ki so locirani v ZDA, zatem pa naj bi posnetki spet normalno tekli. DNS strežniki so nekakšni telefonski imeniki interneta. Če vtipkate naziv nekega spletnega mesta, bo vaš brskalnik (program s katerim odpirate internet) najprej vprašal v lokalni imenik kje je ta naslov in le-ta mu bo sporočil številko, kamor se bo brskalnik zatem priklopil. Primer, če v brskalnik vtipkam podpalmo.si, bo DNS strežnik sporočil številko 195.246.15.90, brskalnik pa se bo nanjo priklopil. To dogajanje je transparentno in se zgodi skoraj v trenutku. DNS servis vam že v osnovni ceni ponuja vaš ponudnik internet storitev.

Google je pred nekaj dnevi objavil zastonjski DNS servis. Njihov namen je pospešiti nalaganje določenih spletnih mest in zbirati statistiko kako uporabniki surfajo. S to statistiko oni opravičijo strošek servisa, saj jim pomaga izboljševanje svojih (komercialnih) storitev.

Porodila se mi je ideja. Youtube je od Googla, torej bi morali video posnetki s tem DNS servisom normalno teči? Teorijo sem takoj preizkusil. Po navodilih, ki so objavljena na strani servisa, sem nastavil parametre v računalniku, reštartal...in... DELA!

Nastavitev je siloma enostavna, številk se ne da falit (8.8.8.8 in 8.8.4.4), Youtube teče brez štekanja tako na normalnem, kot na HD. Video se predvaja skoraj v trenutku, ni potrebno dat na pavzo in čakat. Točno tako, kot bi moralo bit.

Pa naj Google zbira podatke o tem kjer moj računalnik surfa, itak so anonimni (niso vezani na moje ime) in itak to počne že vsakič, ko kaj iščem po spletu, berem maile ali gledam filme na Youtube. :)


P.S. Sprememba DNS vam ne bo pospešila prenosa podatkov na internetu. Če imate počasno povezavo, bo še vedno počasna, samo prej bo računalnik prišel do pravih naslovov, ki jih rabi za se priklopit na spletna mesta.
8 Nov 2009

Ciao! Serbus! Fuck!

Fuck-the-rain

 

Nedeljsko popoldne. Vreme je nekam jokavo in hladno. Na misel mi pride en "sprostilni pogovor", ki se je zgodil minuli teden. No, tukaj za vašo zabavo in mojo sprostitev. Nedeljsko pač.

 

CIAO!

Pozdrav Ciao uporabljamo tudi v Sloveniji, nismo pa edini, saj ga koristi še pol sveta. Če nekoga pozdraviš s "ciao", bo mu takoj jasno, da gre za neformalni pozdrav. Ampak iz kje to izhaja? Iz italijanske besede suženj. Točneje izhaja iz beneške besede s-ciào (ali s'ciàvo), kar pomeni "suženj" (schiavo), izhaja pa iz latinskega "sclavus", kar je označevalo osebe slovanskega izvora, ki so jih v takratnem Sredozemlju koristili kot sužnje. Ponavadi so jih še kot otroke prodale družine beneškim ali arabskim trgovcem...te sužnje so uvažali v muslimansko Španijo, Egipt, malo Azijo in na zahod v nekatoliške države, promet pa je potekal preko Benetk. 

Pozdrav ciao lahko interpretiramo kot "Vaš služabnik", v italijanščini je to "servo vostro", kar v latinščini postane "servus". Sicer pa se je Ciao uporabljalo neglede na socialno klaso in se tako tudi sedaj.


SERBUS!

Če nadaljujemo, ima pozdrav Servus podobno razlago kot ciao - "vaš služabnik" ali "sem vaš služabnik" ali tudi "vam na razpolago". V Sloveniji se koristi predvsem na severno-vzhodnem delu, kjer je bil največji vpliv avstro-ogrske in kjer se še danes čuti Madžarski vpliv. Pri nas uporabljamo "spačenko" serbus.

 

FUCK!

Ne bom razpredal na dolgo in široko. Beseda je stara skoraj toliko, kot je stara zapisana beseda na starem kontinentu. Najbolj všeč pa mi je urbana legenda, ki je nastala nekje po vojni in jasno je izmišljotina. Je pa zabavna fantazija.
V srednjem veku, v času črne smrti (kuga), so v mestih skušali nadzorovati širjenje bolezni tudi s pomočjo kontrole nad interakcijami med populacijo. Ker je primanjkovalo čistih (neokuženih) virov prehrane, so v mnogih naselbinah uvedli zahtevo po kraljevem dovoljenju za občevanje.

Legenda pravi, da so pari, ki so želeli imeti otroke, morali najprej dobiti kraljevo dovoljenje (ponavadi s strani lokalnega magistra ali plemiča) in zatem izobesiti na vidno mesto izobesiti napis: "Fornicating Under Consent of King", kar je bilo kasneje skrajšano na "FUCK". 

Prijetno nedeljo še naprej....mogoče naslednjič napišem kaj bolj globokega. Ciao. :)

12 Oct 2009

Kot Ljubljančani bi bili večji od Siddharte

Pudding Fields so na Obali svetovno znani, vendar jih omejuje provincialnost centralne Slovenije.

Dovolj polemike, ni to moj cilj. Nisem glasbeni kritik, ne cartam zamer do nikogar. Naslov in "podnaslov" sta tam, da vas vas malo zrajcam, da vas prisilim prebrati moj uvod v najnovejšo stvaritev Pudingov. Se opravičujem. :)

V petek, 9. oktobra, so v izolskem The Clubu Pudding Fieldsi organizirali predstavitveni koncert četrtega albuma. Na isti lokaciji so leta 2003 predstavili tudi prvenec, to pa ne pomeni, da so naredili kakšen korak nazaj, prav nasprotno. Novi album se naravno uvršča v biološki razvoj omenjene skupine, ampak o tem drugič.

Čeprav je bil koncert bolj za "frende, kolege in druge znance", je bilo teh dovolj, da so napolnili omenjeni lokal in moram napisati, da med množico nisem opazil razočaranega pogleda, pri čemer so imeli brezplačni prigrizki le marginalno vlogo. :)

Fantje so zaigrali vse pesmi novega CD-ja, nekaj pa so jih predstavili celo ob spremljavi godalnega kvarteta Vilinus, kar je še dodatno obogatilo izvrstna besedila in interpretacijo nove pudingaste stvaritve. Če je verjeti izjavam članov med koncertom, naj bi Vilinovke v prihodnosti postale stalne spremljevalke koncertov skupine.

Glasbeni gosti tudi niso manjkali. Med koncertom je večkrat skočil za kitaro Jan Baruca, kratek nastop so pripravili kolegi iz skupine SONS, za konec pa je mešana zasedba članov Pudding Fields, Plava Jabuka in AlbaKiara postregla z jam sessionom za rockovske sladokusce. Odlični intro v (upam da) uspešno glasbeno turnejo Stockholmskega sindroma.

Od koncerta vsak dan poslušam njihov nov CD, pravzaprav to počnem kar nekajkrat dnevno, toliko pogosto, da mi v trenutkih tišine hodijo komadi kar sami po glavi. Pa ne v morečem smislu, prav zabavni so (čeprav je to evfemizem).  Osebno me Mrjotova besedila vedno navdušujejo. Mentalne povezave, preskoki, divergentne asociacije in sploh sprevržen pogled na svet, ki mi je na trenutke tako domač, da mi dviga dlake. :)

Intermezzo, trenutno se mi po glavi poje sledeče: "Vsa zrcala so zdrobljena, vržena in brez pomena, ko pogledi v drobcih stekla prosijo za maščevanje. Vse kar slišim je sirena, v krvi zgine potopljena. Pot v sanje že topljena, mrtva zbita prerojena.

Naj me ujame nov orkan...ne poznam te, ne poznam te...zdaj...ko odkrivam drugo stran...vem, da sanje niso zadnji kraj. " (Stockholmski sindrom, naslovna pesem novega albuma) Eh ja, besedila pri Pudingih so bila vedno dokaj globoka...

Če me spomin ne vara, se je v alkoholiščinah večkrat pravilo, da je celo nekaj (high profile) slovenskih glasbenikov, ki bi zelo radi imeli dostop do Mrojtovih tekstovnih stvaritev. Tega še nisem preverjal, ampak verjamem. Kdo pa pijan ne bi verjel okajenemu kolegu, ki razlaga kako mu je v neprištevnem stanju prijatelj fanta od njegove sestre razlagal, kako mu je nekdo to pravil. Upam pa, da ga za to dobro plačajo in ne prodajajo za lastno zelje, pa čeprav je nastalo tam, kjer je se mediteransko je. Ampak o tem verjetno kdaj drugič, je pa povezano z rajcalno izjavo na začetku sestavka. Res, enkrat drugič več o tem...res...hm...

Na žalost novi album še ni v prodaji. Sicer bi objavil povezavo na kakšno spletno trgovino. Prodajal ga bo Dallas, ki še danes nima spletnega mesta (sem vstavi en kup kletvic o arhaični zagnanosti nekaterih "managerjev").

O skupini:

Pudding Fields so nastali davnega leta 1996 in od takrat so zamenjali skoraj vse člane razen basista (Primož Seljak) in kitarista (Miha Mrdjenović - Mrjo), ki pa je tudi tekstopisec skupine. Če povzamem na kratko. Začeli so "Fakin far from Kanela bar", kot punk skupina pod vodstvom Simona Pribaca, ki je okoli leta 2000 zapustil Slovenijo za Kanado, kjer se je izšolal za igralca in se lotil marketinga masovnih prireditev in podobno. Nadomestil ga je Maksim Vergan, šolan glasbenik iz glasbene družine, čeprav iz popolnoma druge glasbene zvrsti. Maks je začel nastopati še zelo zgodaj in kot otrok posnel nekaj uspešnih (otroških) pesmi. Kot mi je nekoč v alkoholiščinah izdal Mrjo, je Maks idealen vokal za njegova besedila, pa čeprav njegov "svetli" vokal izstopa iz glasbenih zvrsti okoli katerih se vrtijo. Morda tudi zato.

Bobnarjev so tudi menjali kar nekaj, čeprav se zadnji (Borut Bizjak) vsedel za pudingaste bobne leta 2003 in zgleda, da bo tam tudi vstal. Med raznimi kadrovskimi spremembami spada tudi pihalna sekcija, ki je vključevala saksofonista (Vanja Bončina, Erik Kramberger, Mateja Filipič) in trobento (Jaka Ivančič). Ta sekcija je z zadnjim albumom (Stockholmski sindrom) ukinjena oziroma (začasno ali stalno) zamenjana z godalnim kvartetom Villinus. Seveda pa ne gre pozabiti na Jana Baruco, ki igra vlogo njihovega managerja in občasnega kitarista.

Kaj trenutno ustvarjajo pa lahko slišite na zadnjem CD-ju in preberete na njihovi Facebook strani, kjer naj bi v kratkem objavili tudi prvi single, ki bo v teh dneh dostopen tudi vsem zanimivim radijskim postajam.


Fotografije iz petkovega koncerta v The Clubu mi je posodil Jernej Filipčič - REMI.

(nadaljevanje sledi...kmalu...upam)